Povpraševanje

Consumer Barometer za Slovenijo

27. 9. 2013 | Blog | Avtor: Tina Gorenjc

Consumer Barometer

V Ljubljani je 24.9. potekalo srečanje ljudi, ki so na tak ali drugačen način povezani z digitalnim marketingom pri nas. Tam smo bili seveda tudi mi, zato vam želimo predstaviti nekaj splošnih smernic iz srečanja.

Na seminarju so različni govorci predstavljali novo Googlovo orodje za našo regijo – govorilo se je torej o Consumer commerce Barometru za Slovenijo. Podatke smo večina izmed nas slišali prvič, saj doslej niso bile izvedene podrobnejše študije o vedenjskih vzorcih kupcev v nakupnem procesu za našo regijo. Pri tem gre za pomembne informacije o obnašanju potrošnika in vplivih, ki delajo razlike pri njegovem nakupnem procesu. Raziskave, ki torej opazujejo vpliv spletnega oglaševanja na proces nakupnih odločitev, dajejo oglaševalcem nove številke in podatke, s katerimi doslej nismo razpolagali. To v grobem pomeni precej bolj strukturno ustrezne spletne kampanje, ki bodo razumele, kaj ciljajo in ne bodo ciljale na slepo.

Številke, ki so jih govorci predstavili, kažejo na podobo spletnega oglaševanja, ki se sicer hitro spreminja, toda vendarle je v njih mogoče razbrati določene trende in smernice, katere nam lahko pomagajo razumeti in prepoznati prihodnje tendence razvoja potrošnikovega obnašanja v nakupnem procesu. Raziskava je bila izvedena med 2500 uporabniki spleta v 26 državah v regiji, opazovali pa so obnašanje potrošnikov v 36 različnih kategorijah produktov ali storitev.

Koliko Slovencev je na spletu?

Slovenija v večini primerjav ne zaostaja za bolj razvitimi državami Evrope. Tako ima pri nas kar 74% ljudi doma dostop do interneta, številka pa bo v prihodnje verjetno hitro naraščala. Samo za primerjavo – največji odstotek dostopa do interneta v domačih gospodinjstvih ima Nizozemska s 95%.

Dostop do interneta v domačem gospodinjstvu (%)
Dostop do interneta v domačem gospodinjstvu (%)

Prav tako slovenski uporabnik spleta ne zaostaja za evropskim povprečjem ur, preživetih z uporabo interneta na teden – pri nas je to 13,6 ur, v Evropi pa povprečno 14,8 ur. Največ časa povprečen slovenski uporabnik spleta preživi z uporabo elektronske pošte (email), na spletnih iskalnikih (search) in na socialnih omrežjih (Facebook, Twitter).

Ure preživete na internetu na teden
Ure preživete na internetu na teden

Zanimive so tudi razne marketinške priložnosti, ki so jih izpostavili govorci – ena izmed teh je luknja, ki zeva med uporabo medijev in oglaševalskimi naložbami – gre za razmerje 28:4 (v odstotkih). Naslednja še neizkoriščena oglaševalska priložnost so mobilni telefoni. Za raziskovanje produktov ali proizvodov jih uporablja kar 31% uporabnikov, pri čemer gre pri tem predvsem za iskanje dodatnih informacij na licu mesta (torej v trgovini sami). Uporaba mobilnikov je v porastu, pri čemer ne gre samo za pametne telefone, temveč za vse uporabnike, ki dostopajo do interneta preko svojih mobilnikov. Pri nas je ta odstotek nekoliko nižji, a hitro raste. Uporaba mobilnikov za iskanje dodatnih informacij o izdelkih ali storitvah lahko pomeni odločilno piko na i v nakupni odločitvi, kar je smiselno prepoznati kot veliko marketinško priložnost.

Kako se obnaša povprečen slovenski potrošnik?

Kar 58-93% slovenskih potrošnikov pred nakupom določenega izdelka na spletu raziskuje in išče podatke o želenem izdelku. Ta razpon je posledica razlike med posameznimi kategorijami izdelkov. 93% se nanaša na raziskovanje turističnih storitev, 88% izdelkov spada v kategorijo tehnologije, 58%, torej najmanjši odstotek online raziskovanja v nakupnem procesu, pa pripade izdelkov za vsakdanjo rabo, na primer špeceriji. Slovenski uporabnik spleta kar v 68,2% primerih tudi pričakuje, da bo iskana stran pozicionirana visoko med iskalnimi zadetki. To kaže na nezanemarljivo vlogo in pomen optimizacije (SEO) pri nas.

Online poizvedba

Zabris meje med online in offline marketingom

Srečanje pa ni govorilo le o številkah. Na podlagi Googlovih raziskav za slovenski trg je postalo jasno, da je za uspešno oglaševanjenujno povezovati online in offline marketing. Razumevanje tega dvojega kot dveh povsem ločenih svetov je ena izmed najpogostejših napak, ki na dolgi rok vodi v neuspehe in neizkoriščen potencial določene blagovne znamke.